Islamska republika je preživela, sledi utrjevanje režima

Združene države in Iran bodo v petek v Ženevi tudi uradno podpisali mirovni dogovor, s katerim naj bi se končala nesmiselna vojna, ki se je z ameriško-izraelskimi napadi začela 28. februarja in silovito pretresla celotno regijo. Del – morda ključen – dogovora je tudi prekinitev izraelskih napadov na Libanon.

Skladno z doslej objavljenimi podrobnostmi dogovora naj bi takoj po srečanju v Ženevi v celoti odprli tovorni ladijski promet skozi Hormuško ožino, umaknjena bo ameriška pomorska blokada, Iran pa se je zavezal, da ladjam ne bo zaračunaval pristojbin. Usoda spornega iranskega jedrskega programa naj bi ostala predmet prihodnjih pogajanj. ZDA – enako bo skoraj gotovo naredila Evropska unija, ki seveda ni del dogovora – bodo po 60 dneh sprostile zamrznjeno iransko premoženje (12 milijard dolarjev) ter opustile večino sankcij. Prekinitev »vseh sovražnosti« že velja in velja tudi za izraelske napade na Libanon.

Že petek, ko bo dogovor podpisan, se zdi oddaljen. V tej vojni smo doživeli že nekaj sunkovitih obratov, toda zdaj smo najbližje koncu spopadov. Mir je, vsaj za zdaj, morda pretežka beseda. Največja ovira je Izrael, ki je v zadnjih tednih poskušal z vsemi sredstvi spodkopati morebitni dogovor, saj ta niti približno ni v interesu vladajoče skrajno desne koalicije, nadaljevanje vojne proti Iranu, ki so jo Združene države dejansko začele na pobudo izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja, pa podpira tudi velik del izraelske javnosti. Iranska stran je bila jasna: če bo Izrael nadaljeval napade na Libanon, bo mirovni dogovor takoj razveljavljen.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice družbe Delo mediji d. o. o. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.