Kampanja proti empatiji, utripajoča rdeča luč

Nisem vernik, slovenske Rimskokatoliške cerkve še posebno ne. Starši so me naučili, da boga ni, da tudi, če bi bil, ne more biti dober, ampak zloben in maščevalen; da tudi vsemogočen ni, ker ne more narediti tako velikega kamna, da ga sam ne bi mogel dvigniti.

Stara mati je bila po tihem žalostna, včasih me je naskrivaj popeljala v cerkev, ampak dilem ni bilo. Bili smo nič, bodimo vse. Ni bilo problema, ki ga ne bi znali pospraviti. Dialektični materializem je bil naša religija. Pozneje se je pokazalo, da stvari niso tako preproste.

Še znanost je dvignila roke in pri kvantni mehaniki ugotovila, da jo sicer zna uporabljati, razume, kako deluje, pa pravzaprav ne. Nekaj skrivnostnega onkraj meja človeškega dojemanja, zdi se, vendarle ostaja. Umetna inteligenca, kajpak, ni božanska, prav daleč od vsemogočnosti pa tudi ni.

Politična stranka, ki nam manjka, bi bila desna in žlahtna, če bi le hodila za svojim papežem in učiteljem.

Spopad med duhom in materijo nam je imanenten. Naslovi se menjajo, vsebina pa ostaja, tudi akterji spreminjajo strani in prepričanja, konflikt med njima pa je skozi celotno človeško zgodovino plus in minus tiste energije, ki nas je izstrelila na vrh človeške, zemeljske, morda vesoljske civilizacije. »Catch«, kavelj je v tem, da si je cerkvena oblast vedno prizadevala in večinoma tudi uspevala polastiti obeh polov, tako hardwara kot softwara, tako trde oblastne komande kot begajoče svobode misli.

Od časov, ko so papeži delili božja kraljestva ter postavljali kralje in cesarje, se je svet spremenil, cerkev pa niti ne. Oblast ji je vedno bližja od podložništva, uporništva še posebej. Čeprav izjeme na srečo so, Iglesia de los pobres, teologija osvoboditve v južni Ameriki, ki je očitno navdihnila tudi našega pokojnega Frančiška, je spremenila pogled.

Tudi pokončnost slovenskih primorskih duhovnikov pod fašizmom ali štajerskih pod nemško okupacijo je izrisala drugačno zgodovino slovenske cerkve. Nadškof Alojzij Šuštar, kardinal Franc Rode in moralni ideolog Ivan Štuhec niso iz istega gnezda.

Najbogatejši Zemljan Elon Musk je julija leta 2022 skupaj s svojimi štirimi otroki ponižno obiskal svetega očeta, papeža Frančiška, ki jim je podelil blagoslov božje ljubezni. Danes razlaga urbi et orbi, da je največja nevarnost človeštvu empatija. »Suicidal empathy«, samomorilska empatija piše v svoji knjižni uspešnici dr. Gad Saad. »Družba umre, ko ji je bolj pomembno izkazovati neskončno strpnost in empatijo, kot se ravnati po nagonu po preživetju.«

Ohranjal naj bi jo zahodni vladajoči razred, ki verjame, da je Zahod kriv rasizma in koloniali