Zakaj 1,4 milijarde Kitajcev še ni našlo nogometne enajsterice za svetovni vrh

Kitajska je danes gospodarska, tehnološka in geopolitična velesila, toda na nogometnem igrišču ostaja le pri velikih ambicijah in skromnih rezultatih. Zorana Baković v novi epizodi Svet v skodelici čaja razlaga, kje vse se zatika, da Kitajci ne pridejo med najboljše tudi v nogometu.

Razkrila je tudi, da osebno pozna Boro Milutinovića, edinega selektorja, ki je kitajsko reprezentanco popeljal na svetovno prvenstvo. V podkastu obenem razpira širšo sliko kitajskega nogometnega neuspeha: od evforije leta 2002 do korupcijskih afer, političnega nadzora, neuspelih vlaganjih in vprašanja, zakaj država z 1,4 milijarde prebivalcev ne more sestaviti enajsterice, ki bi bila konkurenčna svetu.

Tistega leta sta se nogometni reprezentanci obeh držav prvič uvrstili na svetovno prvenstvo. Potekalo je na Japonskem in v Južni Koreji. Slovenija se je na svetovno prvenstvo uvrstila še enkrat, leta 2010. Kitajska abstinira. Azijska geopolitična in ekonomska velesila je na lestvici Mednarodne nogometne zveze uvrščena na 94. mesto.

V pripravah na 60. obletnico ustanovitve Ljudske republike je partijsko glasilo Global Times leta 2009 od bralcev in uglednih akademikov zahtevalo, naj izberejo šestdeset najbolj vplivnih tujcev, ki so v minulih šestih desetletjih pripomogli pri oblikovanju Kitajske. Po kitajski tradiciji namreč človek na šestdeseti rojstni dan – in zakaj ne bi to veljalo tudi za državo – dobi zakonito pravico do tega, da preveri vse, kar ga je do takrat oblikovalo. Kajti po konfucijanski filozofiji se šele pri šestdesetih končno spozna resnica o sebi. In seveda tudi o svetu okoli sebe.

Legendarni selektor Bora Milutinović: »Vsak od igralcev v ekipi se, takoj ko dobi žogo, sam požene proti golu. Nikomur je ne poda, kot da bi mu bilo pomembno edino to, da sam zabije gol.« FOTO: Reuters

V zbirki imen iz politike, znanosti, vojaške strategije, glasbe in književnosti se je znašlo tudi ime enega Srba. Milu, kot so ga imenovali Kitajci, oziroma Bora Milutinović je bil vpisan poleg Isaaca Newtona, Charlesa Darwina, Alberta Einsteina, Beethovna, Tolstoja in Maksima Gorkega ter seveda poleg Marxa, Engelsa in Lenina. Čeprav je danes malo Srbov, ki vedo, kdo je ta 81-letnik, ki zdaj živi v Dohi, je on za Kitajce še vedno nikoli presežena veličina. Milu je namreč nogometni trener. Ko ga je Kitajska leta 2000 angažirala, da vodi njeno moško reprezentanco, se je vpisal v zgodovino kot edini človek, ki mu je uspelo to državo leta 2002 popeljati na svetovno prvenstvo.

»Imeli smo srečo, verjemite, Zorana, slučajno nam je uspelo,« mi je dejal Bora, ko sem mu čestitala ob uspehu.