Zdravstvo potrebuje investicijsko logiko

Ko govorimo o ekonomskem bremenu bolezni, najprej pomislimo na zdravstvene izdatke, ki nastajajo zaradi diagnostike, ambulantnih in bolnišničnih zdravstvenih obravnav, porabe zdravil in medicinskih pripomočkov, rehabilitacije in vseh preventivnih zdravstvenih programov. To so neposredni zdravstveni stroški bolezni. So najbolj vidni, saj nastajajo v zdravstvenem sistemu in jih je praviloma najlažje izmeriti. Toda vsaka bolezen ima veliko širše posledice.

Poleg stroškov zdravljenja bolnike in njihove družine pogosto bremenijo neposredni nezdravstveni stroški, kot so na primer prevozi na zdravstvene obravnave ter prilagoditve prehrane in bivalnega okolja. Če morajo takšne stroške kriti posamezniki iz lastnega žepa, lahko ti poslabšajo njihov finančni položaj. V začetku prejšnjega desetletja se je na primer okrepilo proučevanje finančne toksičnosti raka, ko je stroka opozorila, da so visoki neposredni izdatki bolnikov posebna oblika neželenega učinka zdravljenja rakavih bolezni. Raziskovanje tega področja se je razvilo zato, ker finančne stiske vplivajo na kakovost življenja, dostop do oskrbe in tudi na bolnikovo ravnanje med zdravljenjem.

Zdravstveno stanje posameznika vpliva tudi na njegovo samostojnost, zmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti in delovno zmožnost. Vsaka kronična bolezen, telesna okvara, invalidnost ali prezgodnja smrt zato ne pomeni le zdravstvene težave posameznega bolnika in njegovih bližnjih, temveč so pomemben del ekonomskega bremena bolezni tudi posredni stroški, ki jih povzroča izguba produktivnosti. Ta nastane, kadar posameznik zaradi bolezni dela manj, manj učinkovito ali se celo umakne s trga dela.

Brez investicij v zdravstvo danes ni mogoče izboljšati obvladovanja družbenega bremena bolezni ter povečevati funkcionalne in delovne zmožnosti vseh nas, je poudarila Petra Došenović Bonča. FOTO: Tania MendilloIzguba produktivnosti torej nastane v primeru prezentizma, ko je posameznik sicer prisoten na delovnem mestu, vendar zaradi zdravstvenih težav dela manj učinkovito. Lahko je posledica kratkotrajne ali dolgotrajne bolniške odsotnosti, invalidske upokojitve, brezposelnosti ali umika s trga dela zaradi bolezni, v primeru resne kronične bolezni pa tudi zaradi prezgodnje smrti. Pri tem ne smemo pozabiti na izgube neplačanega dela, saj tudi samooskrba pomembno prispeva k družbeni blaginji. Poleg neposrednih in posrednih stroškov obstajajo tudi neotipljivi stroški, ki jih povzročajo bolečina, strah, socialna izključenost in drugi dejavniki zmanjšane kakovosti življenja, ki jih prav tako ne smemo zanemariti, čeprav jih je pravilom