Prihaja vročina: kako se obvarovati pred UV-sevanjem in kateri faktor uporabiti

Ob začetku poletja strokovnjaki znova opozarjajo na ustrezno zaščito. Kožni rak brez malignega melanoma je namreč najpogostejša oblika raka v Sloveniji. Po podatkih republiškega registra raka vsako leto zboli več kot pet tisoč ljudi, od tega za melanomom več kot 800. Kar 135 jih zaradi te bolezni umre.

»Najnovejši podatki jasno potrjujejo, da je kožni rak ena najhitreje naraščajočih oblik raka, pri čemer ima UV-sevanje glavno vlogo kot okoljski in poklicni dejavnik tveganja,« poudarjajo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.

Naraščanje incidence kožnega raka ni posledica enega samega dejavnika, temveč kombinacije večje izpostavljenosti UV-sevanju, staranja prebivalstva ter boljšega prepoznavanja in zgodnejšega odkrivanja bolezni, sta na nedavnem dogodku Varno na soncu poudarila dermatologa Bor Hrvatin Stančič in Laura Đorđević Betetto z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Najbolj ogroženi so ljudje s svetlim tipom kože, tisti z velikim številom znamenj ali družinsko obremenjenostjo z melanomom, posamezniki z visoko izpostavljenostjo soncu zaradi dela ali gibanja na prostem ter imunsko oslabljeni bolniki, na primer po transplantacijah ali na imunosupresivni terapiji. Poškodbe kože zaradi izpostavljenosti UV-sevanju se sicer kopičijo vse življenje. »Glavni problem tega raka je, da nastane z zamikom in je posledica izpostavljenosti UV-žarkom izpred 30 let, ne pa tekočega obdobja,« je dejala Laura Đorđević Betetto.

In tako kot je bila na začetku tisočletja zelo priljubljena porjavela koža po sončenju in obisku solarija, se je v zadnjih letih povečal delež ljudi s kožnim rakom, je potegnila vzporednico. Dermatologa sta zavrnila mit, da je bronasta koža znak zdravja, saj da je porjavitev njen obrambni odziv na poškodbe DNK, ki jih povzroča UV-sevanje. Zdrava zagorelost ne obstaja, sta ponovno poudarila, vsaka zagorelost je namreč poškodba kože.

Filtri, ki se jim je bolje izogniti Na Zvezi potrošnikov Slovenije so preverili zaščito pred žarki UVA in UVB pri več kot 20 sončnih kremah, prvič so ocenili izdelek priljubljene korejske kozmetike. »Rezultati tudi letos kažejo, da navedbam o zaščitnem faktorju ne moremo vedno verjeti,« so zapisali v sporočilu za javnost. Sposobnost zaščite kože pred UVB-žarki označuje zaščitni faktor, ki je na embalaži naveden kot ZF ali SPF (ang. »sun protection factor«). Izdelek z zaščitnim faktorjem 30 mora preprečiti prehod 96,7 odstotka UVB-sevanja, medtem ko faktor 50 blokira 98 odstotkov UVB-sevanja. Po priporočilih evropske komisije naj bi UVA-zaščita dosegla vsaj tretjino navedeneg