EU sprostila pravila: do 20 genskih sprememb brez označbe na živilih

Evropski parlament je danes glasoval o spremembah pravil za označevanje rastlin, spremenjenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT), in jih tudi uvedel. Po novem tako ne bo več treba označevati rastlin z manj kot 20 spremembami genoma. Rahljanju pravil so nasprotovale nekatere potrošniške in druge organizacije, pri nas tudi kmetijsko ministrstvo.

Zakonodaja EU ima namreč od leta 2001, ko NGT še niso bile razvite, regulativni okvir za označevanje živil in uporabo gensko spremenjenih organizmov (GSO) v kmetijstvu in prehrani. Ta zahteva, da je na etiketi označba GSO jasno navedena.

Novost v zakonodaji je, da bi rastline, ki so gensko spremenjene oziroma preurejene z NGT, razdelili v dve kategoriji, pri čemer izdelki kategorije 1 ne bi več potrebovali GSO-označb. »Potrošniki, proizvajalci in kmetje zato ne bodo več mogli vedeti, ali je rastlina ali izdelek, ki ga kupujejo ali proizvajajo, gensko spremenjen,« je opozorila Clara Behr, ki je pri mednarodni zvezi biodinamičnih kmetov Demeter International odgovorna za področje NGT.

V kategoriji 1 (NGT 1) naj bi bile po novem tiste rastline, ki imajo manj kot 20 sprememb genoma in se jih šteje enakovredne konvencionalnim. Teh ne bi bilo treba več označevati. V drugo kategorijo (NGT 2) pa bi spadale kompleksne nove gensko spremenjene rastline, ki bi jih morali še vedno označevati, tako kot velja zdaj. Še naprej bodo tudi podvržene ocenam tveganj, države članice pa bodo lahko zavrnile njihovo gojenje.

NGT so sicer sodobne metode za natančno spreminjanje genskega materiala organizmov – z njimi je mogoče z veliko natančnostjo preurediti točno določen delček genskega zapisa in tako spremeniti lastnosti rastline. S tem je mogoče doseči enake spremembe genskega zapisa rastlin kot s klasičnim žlahtnjenjem (križanje starševskih linij), le da je postopek natančnejši in precej hitrejši. Najpogostejše orodje za preureditev genoma je sistem CRISPR-Cas.

Zagovorniki so v predlogu videli podporo večji konkurenčnosti evropskega kmetijstva, predvsem hitrejšemu razvoju sort, nasprotniki pa opozarjajo, da bo sprememba koristila le peščici multinacionalk, kmetje, državljani in okolje pa da naj bi ostali nezaščiteni.

»To ne bi ogrozilo le svobode izbire potrošnikov in kmetov, temveč tudi naše zdravje in okolje,« je za Delo povedala Clara Behr. »Raziskave v Evropi pa tudi peticija, ki jo je izvedel Demeter International s partnerji, v kateri je zbral okoli 400.000 podpisov, kažejo, da državljani želijo vedeti, kaj vsebuje njihova hrana, in so zaskrbljeni zaradi možnosti, da bi jedli gensko spremenjene izdelke, ne da bi to sploh ve