Komuniciranje znanosti v dobi dezinformacij

Komuniciranje znanosti je v času, ko (dez)informacije oblikujejo družbo, vse pomembnejše. Te teme sicer dobivajo pozornost v tradicionalnih medijih, pojavljajo se tudi na družbenih omrežjih, je pa še vedno živo vprašanje, kako kompleksne raziskave javnosti približati razumljivo in hkrati strokovno.

To je bila tema simpozija Od raziskav do javnosti: znanstveno komuniciranje v humanistiki in družboslovju, ki sta ga nedavno pripravili Fakulteta za humanistični študij (ISH) Univerze Alma Mater Europaea in Center za humanistiko Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper.

Strokovnjaki iz Slovenije, Nemčije in Norveške so se strinjali, da raziskovalci danes ne morejo več ostajati zgolj v akademskem prostoru – učinkovito znanstveno komuniciranje postaja ključno za zaupanje javnosti in razumevanje sodobne družbe. Dr. Meike Haken z berlinske Freie Universität je poudarila, da postaja meja med znanstveno preverjenimi informacijami in manipulativnimi vsebinami vse bolj zabrisana. Po njenem mnenju morajo raziskovalci javnosti pokazati ne le rezultate raziskav, ampak tudi način, kako znanost nastaja – transparentno, argumentirano in odgovorno. »Velika težava je, ko ni mogoče prepoznati, kaj je resnično znanstveno znanje in kaj alternativna dejstva ali lažne novice. Znanstveniki imajo tu pomembno vlogo, da predstavijo dejstva, ki jih lahko podprejo z razlagami metod in ozadja dela. Tako lahko javnost prepozna, kdo je strokovnjak in kdo ne,« je poudarila. Na drugi strani jih morajo seveda pričakati razgledani bralci, poslušalci in gledalci. »Vse se mora začeti že v otroštvu – v vrtcih, šolah, že otrokom je treba razlagati, kako znanost deluje,« je pojasnila raziskovalka izzivov znanstvenega komuniciranja.

Kot je dodala, v zadnjih letih v Nemčiji v znanstvenih ustanovah opažajo vse večjo institucionalizacijo znanstvenega komuniciranja. »Pojavilo se je res veliko komunikacijskih oddelkov, ki se vse bolj ločujejo od klasičnih oddelkov za odnose z javnostmi.« Na vprašanje, kdo je odgovoren za znanstveno komuniciranje – znanstveniki sami ali specializirani komunikatorji –, je odgovorila, da je treba izkoristiti sinergije med vsemi strokovnjaki in različnimi vlogami. »Tega pravzaprav ne smemo ločevati, saj ima vsaka vloga svoje strokovno znanje, kako komunicirati znanost.« Zaupanje v znanost se krepi tudi prek obrazov, je dodala. »Javnost si želi spoznati osebe, ki stojijo za raziskavami in znanjem.«

Dr. Meike Haken med drugim raziskuje komuniciranje različnih znanosti na družbenih omrežjih oziroma tako imenovane znanstvene vplivneže. Ti znanstveni komunikatorji lahko