Izgubljamo več kot 17 milijonov delovnih dni, kako daleč bo morala iti reforma?

Bolniške odsotnosti v Sloveniji hitro naraščajo, številke pa so zgovorne: lani smo izgubili več kot 17 milijonov delovnih dni, strošek za zdravstveno blagajno pa je dosegel 667 milijonov evrov. V pogovoru Ana Vodičar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozori, da je posebej skrb vzbujajoč trend rasti dolgotrajnih bolniških staležev: pred desetletjem je bilo več kot eno leto z dela odsotnih 4500 ljudi, lani že skoraj 10.000, 1500 oseb je začasno nezmožnih za delo že več kot tri leta.

Zadnje spremembe prinašajo več reda in odgovornosti: obvezno javljanje odsotnosti prvi dan, osebni pregled pri zdravniku četrti dan odsotnosti in v še nekaterih primerih, jasneje določeni režimi gibanja in strožji nadzor po daljši odsotnosti. Odhod v tujino med bolniško lahko dovoli le ZZZS. Namen ukrepov po besedah gostje ni krčenje pravic, temveč bolj pregledno in odgovorno upravljanje sistema.

»Če pogledamo zdravstveno blagajno, gre za eno samo vrečo. In če bomo več denarja namenili za nadomestila plače, potem seveda logično ostane manj za nakup zdravstvenih storitev, posledično daljše čakalne dobe, za mogoče uvrščanje odličnih medicinskih pripomočkov, zdravil in podobno,« na enega od pomembnih vidikov opozarja Ana Vodičar.

Prvi podatki že kažejo premik, vendar predvsem zato, ker je v javnosti veliko več govora o pojavu: v prvih štirih mesecih letos je bilo več kot 800 tisoč manj izgubljenih delovnih dni kot v istem obdobju lani in približno 28 milijonov evrov manj izdatkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. A ostaja odprtih še kar nekaj vprašanj, denimo kako urediti dolgotrajne bolniške odsotnosti, čakalne dobe in vračanje ljudi na delo, ko je absentizem po oceni sogovornice že tudi razvojni problem države.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice družbe Delo mediji d. o. o. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.