Živčni sistem vaše organizacije ali kako se nalezemo čustev

Zakaj briljantna strategija v lično urejenem dokumentu ne zaživi? Zakaj je tako težko misel preliti v realnost? Poiskati resnično lojalne ljudi, ki z nami ostanejo tudi v času viharjev?

Desetletja smo podjetja in organizacije upravljali kot mehanske stroje: sklepali smo, da vložek navrže dobitek in da se optimizacija zgodi mehansko. Podobno smo razmišljali o čustvih; da so ovira in šibkost vsakega člena v procesu. Evolucija dela, od prodaje rok do uma in danes izkušnje, dokaže ravno obratno: vse je pravzaprav v biologiji in v posameznikovem živčnem sistemu, ki neprestano prebira informacije iz okolja in jih ocenjuje ter presoja. In da, čustva so pogon. Za dobro in slabo in še več: podjetja ne upravljajo le ljudi, ampak njihova notranja stanja.

Porges to imanentno, vrojeno sposobnost ocenjevanja poimenuje nevrocepcija. Poleg vseh projekcij, zaznav in kulturnega relativizma, ki pogojuje naše domete, nas določa psihonevroimunološko stanje: kar smo sposobni in zmožni nevrocepirati, določa domala vse: ali bomo prekipevali od ustvarjalnosti ali se dušili v strahu; delovali predano ali preplašeno, apatično ali inovirajoče ali pa zgolj posnemajoče in pač funkcionirajoče.

Danes ni dvoma, da kronični stres blokira prefinjene poti nevrogeneze (rojevanja novih nevronov), kar možgane zaklepa pred ustvarjalnim izražanjem. Kajti, ko živčni sistem zazna, da je v morebitni nevarnosti, se vklopi simpatikus, ki se osredotoči na boj ali beg. Stephen Porges (1945) je skozi polivagalno teorijo na novo osvetlil pomen vagusnega živca. Opazoval je srčni ritem prezgodaj rojenih otrok in ugotovil, da so bili tisti z bolj variabilnim ritmom pospeševanja in upočasnjevanja manj ogroženi od otrok z rigidnim, enakomernim srčnim utripom.

Kako utripa srce vaše organizacije? Ga merite? Nenehne reorganizacije, odpuščanja, digitalna prezasičenost, kultura urgentnosti in sestanki brez konca, usmerjajo in vodijo živčni sistem zaposlenih v permanentno pripravljenost na nevarnost. Torej v simpatični sistem boja ali bega in v dorzalni vagus, a žal ne v ventralnega, ki pogojuje idejnost, pretočnost in rast. Gallupova globalna raziskava leta 2024 šokira: po svetu je resnično delovno zavzetih le 23 odstotkov zaposlenih. 77 odstotkov ljudi je v stanju preživetja (dorzalno) in žal ne razcveta.

Torej prva, dorzalna veja, ki jo odkrije in pojasni Porges, je prisotna že pri plazilcih. Je starejša veja vagusa, ki se aktivira v stanjih brezizhodnosti in popolne vdaje. Mlajša, ventralna veja pa je razvita samo pri sesalcih in še posebej pri človeku. Pri nas se aktivira v stanju notranje varnosti in ta