Američane zanimajo balkanski posli

Ko je visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, nemški politik Christian Schmidt, 11. maja najavil odhod s položaja, so države vpletene v dogajanje, predvsem Nemčija in Združene države Amerike, dosegle kompromis, da bo ostal na položaju do oktobra. Takrat bodo v BiH volitve, na katerih bodo izvolili novo kolektivno zvezno predsedstvo, nov predstavniški dom, pomembnejši del zveznega parlamenta, pa tudi zakonodajne domove obeh entitet, bošnjaško-hrvaške Federacije BiH in Republike srbske ter zakonodajne domove kantonov, ki sestavljajo Federacijo. Zato bo 4. oktober zelo pomemben dan in nekako je veljalo, da že tako razmajane države do takrat ne bi bilo pametno razmajati še bolj.

A v času, ko v ZDA vlada Donald Trump s svojimi oligarhi, je pamet bolj ali manj na počitnicah. Američani so začeli pritiskati, da bi moral Christian Schmitt oditi takoj. V torek jim je uspelo. Na srečanju diplomatov so se namreč dogovorili, da ga je na položaju kot vršilec dolžnosti zamenjal namestnik, sicer tudi nadzornik kantona Brčko, ameriški diplomat Louis J. Crishock; poznavalci razmer ocenjujejo, da se Schmitt tako za odstop kot za hiter odhod ni odločil prostovoljno, ampak so ga Američani dobesedno nagnali. Zaradi velikih razlik v željah ameriških in evropskih pogledih pa se v torek diplomati niso mogli dogovoriti, kdo bo postal njegov stalni naslednik. Položaj zaradi velikih pooblastil primerjajo kar z guvernerskim in je dejansko najvišja funkcija v BiH, ki je od konca vojne sredi 90. let prejšnjega stoletja praktično mednarodni protektorat z neznansko zapletenim in nedelujočim notranjim ustrojem.

Američani hočejo na položaj visokega predstavnika na vsak način imenovati 76-letnega Antonia Zanardija Landija. Italijanskega diplomata noče nihče drug od članov vrhovnega nadzornega mednarodnega telesa v BiH, Sveta za implementacijo miru, zadolženega za izvajanje daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je leta 1995 končala vojna v državi. Zanardi nima potrebnega znanja ali izkušenj z Bosno, je pa očitno pripravljen urediti podrobnosti, povezane s posli Trumpa oziroma njegovih prijateljev na Balkanu.

Do zdaj skoraj neznano ameriško podjetje AAFS Infrastructure and Energy je namreč zelo blizu podpisu pogodbe o gradnji skoraj 250 kilometrov dolgega in slabo milijardo evrov vrednega plinovoda, s katerim bodo povezali hrvaško ter bosansko plinsko omrežje in končali odvisnost BiH od ruskega plina. Podjetje sicer nima izkušenj s tovrstnimi projekti, a ima zveze s Trumpovim klanom. Eden od predstavnikov je washingtonski odvetnik, ki je zastopal Trumpa, dr