Skoraj dva milijona satelitov bo imelo »uničujoče posledice za astronomijo«

Okoli našega planeta trenutno kroži približno 16.000 aktivnih satelitov – od tega jih je 10.000 internetnih satelitov starlink podjetja Spacex. K številki je treba dodati še na tisoče neaktivnih satelitov in različnih kosov vesoljskih odpadkov. Podjetja pa načrtujejo, da bodo v prihodnjih letih v orbito namestila več kot 1,7 milijona satelitov, vključno z izjemno svetlimi.

Študija Evropskega južnega observatorija (ESO), ki upravlja nekatere najboljše teleskope v Čilu, je pokazala, da bi izstrelitev tako ogromnega števila satelitov imela »uničujoče posledice za astronomijo«. V študiji so ugotovili, da lahko okoli Zemlje kroži »največ 100.000 šibkih satelitov, pod vidnostjo s prostim očesom, da bi ohranili našo sposobnost opazovanja nočnega neba s sodobnimi teleskopi«.

»Medtem ko so podjetja, kot je SpaceX, sprejela ukrepe za zmanjšanje svetlosti svojih satelitov, trenutni predlogi za satelite ’presegajo meje’ tega, kar astronomija lahko prenese,« pravi astronom Olivier Hainaut, ki je sodeloval pri razvoju priporočil za ublažitev vpliva satelitskih mrež na astronomijo, in avtor študije, objavljene v reviji Astronomy & Astrophysics.

Spacex načrtuje, da bo v orbito poslal še milijon satelitov za vesoljske podatkovne centre. Druga načrtovana satelitska ozvezdja, kot sta Cinnamon podjetja E-Space in kitajska CTC-1 in 2, bi v orbito dodala še več sto tisoč satelitov, kar bi težavo še poslabšalo. Študija ESO kaže, da bi bilo v velikem delu vsake noči vidnih na stotine satelitov, v določenih časih pa tudi do nekaj tisoč, podobno številu zvezd, ki jih v dobrih pogojih vidimo s prostim očesom.

Ameriško zagonsko podjetje Reflect Orbital pa si prizadeva izstreliti kopico zelo velikih satelitov, podobnih zrcalom. Ta bi odbijala sončne žarke in tako ponoči na zahtevo osvetljevala dele Zemlje. Letos naj bi v orbito poslali prototipni satelit; do leta 2035 pa načrtujejo povečanje števila satelitov na 50.000. Ti sateliti bi bili najsvetlejši v orbiti doslej – s tem bi si človeštvo verjetno dokončno uničilo temno nebo.

Hainautov izračun kaže, da bi celotna konstelacija nočno nebo napolnila s stotinami zelo svetlih satelitov. Satelit zrcalo bi bil videti štirikrat svetlejši od polne lune. Tudi če noben satelit ne usmeri svojega žarka neposredno na opazovalca, bi bil vsak tako svetel kot planet Venera. Iz svetlobno onesnaženega mesta, kot je München v Nemčiji, bi bile te stotine satelitov edine »zvezde«, vidne na nočnem nebu, so pri ESO dodali v sporočilu za javnost.

Nočno nebo bi postalo presvetlo, da bi lahko dobro opazovali šibka naravna nebesna telesa, denimo zelo