Kdo mora biti zmagovalec pravopisne vojne

Pri tako imenovani spolno občutljivi rabi se je začelo s prizadevanjem za vzpostavitev ali okrepitev prisotnosti žensk v jeziku in nadaljevalo s prav takim prizadevanjem za vzpostavitev prisotnosti žensk in hkrati članov neformalne skupnosti LGBTQI.

Na tej podlagi osveščeni pisci med drugim tudi z uporabo podčrtaja izražajo vključenost obeh oziroma vseh spolov. Kot denimo v stavku »Sogovornicam_kom in sodelavcem_kam se zahvaljujemo za podporo«, ki je, oprostite, navadno skrpucalo!

Kako naj to beremo in, še huje, kako naj to bere dislektik? Ali pa »ker smo tudi same, sami dejavni v tem sektorju«, »si bomo to razlagale, razlagali kot tihi pristanek« itd. Pravo norčevanje iz materinščine. Podobno čudaška in totalno napačna je nesklonljiva raba ženskih priimkov brez jedra, denimo »z Intihar bo Medved Hočevar danes opravila razgovor.

Od Intihar bo želela izvedeti« to in to. Itd. V zgledu »Krajnc išče Kovačič« ženski zagotovo nista »bolj vidni«, nasprotno, sta povsem nevidni. Prismuknjeno prizadevanje, da ne bi izpadli kot moževa ali očetova last, je s hujšo slovnično napako prikrilo njun spol in s tem onemogočilo tako zaželeno vidnost žensk v jeziku. V pravilnem stavku »Kranjčeva išče Kovačičevo« ni o spolu nobenega dvoma. V ta okvir sodi tudi zelo uveljavljena vključujoča raba v slogu prebivalke in prebivalci, posameznice in posamezniki, uporabnice in uporabniki itd., ki se stopnjuje v »naše prednike in prednice« in, v terminalni fazi, celo v »babiščino« kot politično korektno varianto dediščine.

Toda primerjava vsega tega z odločitvijo senata Filozofske fakultete v Ljubljani aprila 2018 o izmenični rabi moškega in ženskega slovničnega spola za oba spola v pravnih aktih fakultete pokaže, da so vredni drug drugega. Problematičnost člena, ki v opombi pod črto določa, da »v pravilniku uporabljeni moški slovnični spol velja za oba spola«, je jasna na prvi pogled.

Opomba je namreč popolnoma odveč. Nanjo so večkrat opozarjali tudi posamezni oddelki na fakulteti, pa ne zato, ker gre pri tem za nepotrebno oglaševanje prastare osnovnošolske modrosti, temveč ker so ženske v pravilnikih fakultete zaradi tega nagovorjene »vedno le v eni opombi pod črto«. Če je tako ali če ima kdo že samo tak občutek, naj se odvečna opomba enostavno črta.

Če rečemo, da ima naša država dva milijona prebivalcev, je jasno, da so s številom zajete tudi ženske in tako imenovano medspolno prebivalstvo, skratka, čisto vsi pripadniki vrste homo sapiens s stalnim bivališčem v Sloveniji, ne glede na njihov biološki spol ali celo njegovo morebitno odsotnost. Dalje, če na primer rečemo, da je