Obramba, kdo bo tebe ljubil?

Tri desetletja smo živeli v prepričanju, da je vojna nekaj, kar se dogaja drugim. Nekje daleč. V zgodovinskih učbenikih, na Balkanu, na Bližnjem vzhodu. Danes pa vojna ponovno določa evropsko prihodnost, in Slovenija se bo morala prej ali slej vprašati, ali je nanjo pripravljena. Ne politično. Ne deklarativno. Temveč dejansko.

Evropa in z njo Slovenija je skoraj tri desetletja živela v prepričanju, da so klasične vojaške grožnje stvar preteklosti. Slovenski obrambni sistem se je temu prilagodil: Slovenska vojska je postala poklicna, rezervna sestava se je bistveno zmanjšala, obrambni proračuni pa so postali predvsem predmet političnih kompromisov. Slovenski vojski se je redno jemalo, saj smo živeli v prepričanju, da so vojne stvar preteklosti, in globoko v sebi smo bili očitno tudi prepričani, da vojske sploh ne potrebujemo, zakaj bi potemtakem vlagali vanjo.

Vprašanje ni, ali lahko Slovenija sama premaga bistveno močnejšega nasprotnika. Realno tega ne more. Lahko pa razvije sistem, ki bi morebitno agresijo otežil, upočasnil, podražil in državi omogočil dovolj časa za učinkovito pomoč zavezništva.

Dr. Jelena Juvan, predstojnica Katedre za obramboslovje na FDV. FOTO: Jože SuhadolnikDanes pa se na evropski celini dogajajo nepredstavljive stvari, celo grožnje z uporabo jedrskega orožja so postale stalnica. Vojna v Ukrajini ni spremenila le evropske varnostne arhitekture, temveč je razkrila tudi številne iluzije, na katerih so temeljili evropski obrambni modeli po koncu hladne vojne. Ena od teh iluzij je bila, da majhne države ne potrebujejo resne obrambne globine, ker bodo v primeru krize zaščitene z zavezništvi.

Toda sodobne vojne kažejo, da je prvo vprašanje vsake države predvsem, ali je sposobna zdržati prvi udar. Baltiške države, ki imajo sicer izredno slabo zgodovinsko izkušnjo z Rusijo oziroma Sovjetsko zvezo, se tega zelo dobro zavedajo. Pri njih je vprašanje zadrževanja nasprotnika ključno vprašanje preživetja države, ker se zavedajo, da se bodo v primeru ruskega napada prvih nekaj dni morale zanesti zlasti nase in šele potem bo »prišel Nato«. In če teh prvih nekaj dni ne preživijo, tudi Nato ne bo pomagal.

Ravno na tej točki resne obrambne globine se začnejo ključne težave slovenskega obrambnega sistema, ki jih je mogoče strniti v nekaj točk in na katere je treba opozoriti ob menjavi vlade. Ne glede na to, da je bil v času mandata vlade Roberta Goloba narejen velik napredek na področju investicij v obrambni sistem, pa nas mednarodne varnostne razmere in krhanje transatlantskih odnosov opozarjajo, da to ne bo dovolj.

Novi minister bo moral nap