Električni avto, ki mu ni bilo usojeno živeti

Sicer ne gre za najbolj natančen datum 30. obletnice, bilo je namreč že v začetku leta 1996, ko je takrat največje ameriško in svetovno avtomobilsko podjetje General Motors predstavilo električni avtomobil z imenom GM EV1. Imel je razmeroma kratko, a zanimivo zgodbo. V Ameriki so še navdušenci, ki jo oživljajo.

General Motors je avtomobil pripravil zato, ker je zvezna država Kalifornija zaradi onesnaženja zraka, ki je bilo precej večje kot drugod v ZDA, zahtevala, da bodo morali največji avtomobilski proizvajalci v prihodnosti vsaj 2 odstotka prodaje ustvariti z električnimi avtomobili.

Za podjetje, ki je imelo v zgodovini pod svojim dežnikom množico znamk, to ni bil prvi izdelek s tovrstnim pogonom. V dvajsetih letih 20. stoletja, ko so bili električni avtomobili kar pogosti, je GM izdeloval električne tovornjake. Potem je za dolgo zavladal bencin.

GM EV1 morda ni bil lep, a je bil s svojo pojavo nezgrešljiv. Žal je trajal kratek čas. FOTO: Hal Garb/AFP

Občasno se je tudi ameriška avtomobilska industrija ukvarjala še s čim drugim, posebej če se je bala za prihodnost posla, na primer med naftno krizo, ali pa je bila pod pritiskom, kakršen je omenjen zgoraj. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so pripravili koncept impact, ki je nekaj kasneje postal serijski GM EV1.

GM EV1 so predstavili leta 1996 in ga v prodajo uvedli leto kasneje. Pravzaprav so ga dajali na lizing za 500 dolarjev na mesec, najprej v Kaliforniji, Arizoni in Georgii, potem še drugje v ZDA.

Avtomobil, dolg 4,3 metra, je bil dvosedežnik s karoserijo v obliki solze, spredaj je imel nekoliko večji kolotek kot zadaj, blatnika zadnjih koles sta ju do polovice pokrivala. Imel je lahko gradnjo in tudi posebna lahka platišča in pnevmatike z malo upora. Z mesta do 100 kilometrov na uro je lepo pospešil v devetih sekundah in dosegel največjo hitrost 130 kilometrov na uro. Najprej je imel še svinčevo, kasneje nikljevo baterijo, s slednjo je bil doseg tja do 160 kilometrov. Polnil se je le počasi na šuko vtičnici, obstajal pa naj bi tudi neki način brezstičnega polnjenja.

Kalifornija je pod pritiski naftnega in avtomobilskega lobija svojo zahtevo čez čas umaknila, GM pa je kot zatrjevano nedonosen projekt EV1 opustil, to je bilo že leta 1999. Natanko 1117 primerkov so izdelali, a bolj kot konec proizvodnje je uporabnike razburilo, da so morali kljub prošnjam, da bodo sami skrbeli zanje, avtomobile v naslednjih letih vrniti. Skoraj vse so nato uničili. Po vseh teh dogodkih je režiser Chris Paine posnel film Kdo je ubil električni avto?.

Ko so primerki EV1 žalostno končali, sta približno