Mlado pero in kritika: Govoriti iz razpoke

V šesti sezoni rubrike Mlado­ pero, v kateri predstavljamo ­mlade avtorje in kritike ter spodbujamo prisotnost literature mlajših generacij v domači publicistiki (rubrika nastaja v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature), smo poleg osmih avtorjev poezije, proze in dramatike predstavili tudi osem literarnih kritikov. Enemu od njih bomo 23. junija, na večer podelitve nagrade kresnik, podelili nagrado mlado pero ter s tem omogočili enoletno objavljanje kritik v našem časopisu.

»Pisavo Luke Školča bi lahko opisali kot pravljično z etičnimi primesmi. Besedila nosijo v sebi poučevalno vrednost, ki bralca ne želi zgolj zabavati ali kratkočasiti, temveč poskuša prek humornih elementov in čudežnega dogajanja tudi vzbuditi premislek o družbenem ustroju sveta, o njegovih krivicah in absurdnosti,« je o delu prozaista zapisala študentka magistrskega študija filozofije in primerjalne književnosti, ki knjižne recenzije objavlja na platformi Koridor – križišča umetnosti, prispevke pa piše tudi za reviji Mentor in Apokalipsa.

»Kot lahko kapljica kljub majhnosti in mirnosti ob vztrajanju v stalnem ritmu kapljanja povzroči silovite posledice, tako prodira tudi poezija Lare Božak. Že naslov pesniške zbirke Kap lje kap lje je mamljiva interpretativna vaba. Razdrobljeni besedi ustvarita nenavaden ritem in z onomatopoijo kapljanja povežeta pomen in zven, ob tem pa napovedujeta igranje z zvokom, obliko ter iskanjem pomenov, ki jih takšno eksperimentiranje ponuja,« beremo v kritiki magistrice primerjalne književnosti in slovenščine, ki se kritiško udejstvuje na portalu Koridor – križišča umetnosti.

»Boj dveh nasprotujočih si sil je premisa, ki sama po sebi predstavlja zaplet. V žanru fantazijske literature je to nekakšen kliše, ki mu sledijo številne sage ali samostojni romani, vendar vedno znova dokazujejo, da potencial­ na videz preproste iztočnice še zdaleč ni izrabljen. Za žanrsko znan pristop se je odločila tudi prozaistka Julija Lukovnjak; v romanu Živa tema Edgarja Kaosa, tretjem v ciklu Edgarja Kaosa, sledimo Edgarju in nekaterim drugim junakom v fantazijskem svetu, v katerem je magija nenadoma izginila,« nas v delo prozaistke povede študentka dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT.

»Težko je ujeti stanje nenehnega prehajanja med brezupno otopelostjo in neizmerno preobremenjenostjo, v kateri je ujeta po zaslonu drseča zemljanka, in hkrati ne zapasti v nadležno samopomilovanje. V drami Jagnje Lučki Neži Peterlin uspe ravno to: podrezati v nekaj našemu času in prostoru tako bistvenega, v nekaj kratkih prizorih naplastiti toliko tem, perspekti