Največje območje slovenske divjine bo postalo park

Vrh Velikega Snežnika (1796 m), zlasti ko je pokrit z belo kapo, se vidi od skoraj povsod. Z njega se v jasnem vremenu vidi skoraj vse: Tržaški in Kvarnerski zaliv z otokoma Cres in Krk, najvišji vrhovi Gorskega kotarja, Istre in slovenskih Alp, Dolomiti, predvsem pa prostrani gozdovi Notranjske, največje območje slovenske »divjine«. Če bo šlo po sreči, bo letos na širšem območju Snežnika razglašen nov regijski park.

Od tod lahko po gozdu prideš vse do Albanije, je na najvišjem slovenskem nealpskem vrhu dejal Tomaž, velik poznavalec narave in zgodovine krajev pod kraško Snežniško planoto, ki se je prijazno ponudil, da bo moj vodnik za en dan. Snežnik naju je nagradil z izjemnim razgledom, toplim sončnim vremenom in zgolj rahlim vetrom, drugače tu stalno in močno piha, bodisi burja bodisi jugo.

Prva pobuda za zavarovanje Snežnika je stara več kot sto let. V spomenici Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva iz leta 1920 je zapisano, naj se »za sredogorski varstveni park določi območje Snežnika, ker je velepomemben zato, ker se tu zadevajo alpska, kraška in mediteranska flora ter prehajajo druga v drugo«. Drugo – veliko bolj ambiciozno – pobudo za ustanovitev Notranjsko-snežniškega parka na območju osmih občin s površino približno tisoč kvadratnih kilometrov je okoli leta 2000 dala država, vendar ni bila uresničena. Po več letih zastojev je postopke za ustanovitev manjšega regijskega parka znova zagnala občina Ilirska Bistrica.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice družbe Delo mediji d. o. o. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.